Predlog za izdelavo Slovarja sodobnega slovenskega jezika (Simon Krek, Iztok Kosem, Polona Gantar) - page 92

Predlog za izdelavo
Slovarja sodobnega slovenskega jezika
92
FE, ki opravljajo v stavku vlogo stavčnega člena, tj. pretežno, a ne nujno, z zgradbo nestavčne
besedne zveze, npr.
rešilna bilka, trojanski konj, princ na belem konju, občutiti kaj na lastni koži;
zob časa načne koga/kaj
,
mrak pade na oči komu
ipd
.
;
FE, ki so same na sebi »zaključena« besedila in imajo navadno strukturo stavka. Sem sodijo zlasti
pregovori in reki (
kadar/ko mačke ni doma, miši plešejo; tresla se je gora, rodila se je miš;
ljubezen je slepa
itd.) ter izrazi s s pretežno pragmatično vlogo, ki se kaže v nanašanju na vsebino
sporočanega, npr.
če me spomin ne vara
, ali v vrednotenju udeležencev, okoliščin, splošnih
nazorov in prepričanj, vezanih na govorca oz. udeležence v govorni situaciji, npr.
kaj iščeš/iščete
tukaj?!
,
boli koga kurac
(za koga/kaj)
,
jok, brate/bratec
itd. V zadnjo skupino prištevamo tudi
ustaljene konverzacijske formule in izraze, kot so pozdravi, opozorila, kletvice ipd.:
čestitamo,
hvala bogu, korajža velja, mater!
, fant moj ... ipd.
Tipična značilnost frazeoloških enot je, kljub »pregovorni« pomenski in strukturni trdnosti, variantnost,
in sicer tako pri posameznih sestavinah kot pri besednih oblikah in »zunanjih« udeležencih:
luč na koncu
tunela/predora
,
stopicati/capljati na mestu; stisniti pest/pesti; biti trn v peti komu/koga, pasti v kremplje
komu/čemu/koga.
Te vrste variante smo v LBS navajali znotraj ene same frazeološke enote za poševnico.
Nekoliko drugače smo v LBS obravnavali zapis FE v primeru
variantnih oblik rabe
in
pretvorbenih
možnosti
. V prvem primeru gre za variantnost besednih oblik, ki so posledica oblikoslovnega prilagajanja
znotraj konkretne skladenjske kombinacije. Tipični primeri so, ko katera od sestavin FE, npr. variantni
predlog, glagol ipd., zahteva drugačno sklonsko obliko določila, npr.
stisniti skozi zobe
in
stisniti med
zobmi
,
stisniti koga v kot
in
stisniti koga ob zid
,
zaiti v slepo ulico
in
znajti se v slepi ulici
, ali ko
variantnost oblike vpliva na razporeditev udeleženskih vlog, ki jih predvideva FE:
srce se stisne komu
in
kaj stisne srce komu
. O pretvorbenih možnostih pa govorimo v primerih, ko gre za:
(a)
različne skladenjske oz. stavčnočlenske funkcije FE, npr.
zdrava pamet – biti zdrave pameti – pri
zdravi pameti – (narediti kaj) po zdravi pameti
;
(b)
različne realizacijske možnosti,
56
ki jih omogoča zgradba FE, zlasti posamostaljenje, npr.
prati
možgane – pranje možganov, stopicati na mestu – stopicanje na mestu
, in potrpnjenje, npr.
dvigati prah
prah se dviga
;
(c)
različno število in razporeditve udeležencev, npr.
prepustiti se na milost in nemilost komu/čemu
prepustiti koga na milost in nemilost komu/čemu – biti prepuščen na milost in nemilost komu/čemu
;
(d)
tipične realizacije v kateri od upovedovalnih oz. naklonskih možnosti, kot so zanikanje, velelnost,
vprašalnost ipd., npr.
kaj pade na pamet/misel/glavo/um komu
kaj ne pade niti na kraj pameti komu –
da ti na kraj pameti ne pade;
(e)
fakultativne sestavine FE:
pasti kot (zrela) hruška
in
pasti komu (v naročje) kot (zrela) hruška
ipd.
V LBS smo take primere beležili znotraj enega nadelementa frazeološka enota zaporedoma v elementih
enota, če ni prihajalo do bistvenih pomenskih sprememb (gl. tudi poglavje 2.2.1, Slika 18). Pretvorbene
56
V primeru, ko se katera od pretvorb izkaže kot edina možna, npr.
kopja se lomijo
(*lomiti kopja), navajamo samo to obliko.
I...,82,83,84,85,86,87,88,89,90,91 93,94,95,96,97,98,99,100,101,102,...150
Powered by FlippingBook