Predlog za izdelavo
Slovarja sodobnega slovenskega jezika
100
»vzrok«. Zelo pomembno je v zvezi s tem opozoriti, da smo v LBS razlikovali med jezikovnosistemskimi in
dejansko realiziranimi možnostmi, tj. ob posameznem pomenu smo vedno navajali zgolj tiste vzorce, ki
so se za konkretni pomen izkazovali kot tipični in ne tistih, za katere bi bilo mogoče na podlagi
jezikovnega sistema predvidevati, da so možni.
59
3.7.4
K
OLOKACIJE
Kolokacije predstavljajo najočitnejši dosežek korpusne leksikografije in hkrati največjo pridobitev za
slovarske uporabnike, zato si sodobnih slovarskih priročnikov brez njih ni mogoče predstavljati.
Teoretično so kolokacije statistično prepoznavne sopojavitve dveh (ali več) besed, pri čemer so možnosti
ugotavljanja besedne sopovezovalnosti od trenutka, ko je bila prepoznana njihova neposredna
povezanost z naravno rabo jezika in izražanjem njegovega pomenskega potenciala (prim. večkrat citiran
stavek J. R. Firtha (1957): »
You shall know a word by the company it keeps«
,
60
dosegle zelo sofisticirane
statistične izračune.
61
Statistično izstopajoča medsebojna povezanost besed je navadno tudi pomensko
in posledično jezikovnospecifično pogojena. T. i. izbire besed na sintagmatski – linerarni osi, vplivajo tudi
na pomenske izbire na paradigmatski, horizontalni osi:
star
pridevnik
celina pregovor navada znanec mama
železo
svet
rek šega
prijatelj starši
železje
kontinent
običaj
kolega oče
papir
To med drugim kaže, da so nekatere povezave v jeziku za govorce sprejemljive, druge pa ne: če je
mogoče pridevnika
hud
in
težek
v kombinaciji z besedo
rana
enakovredno zamenjati in torej tvorita
sinonimni par:
huda/težka rana
, takih sinonimnih parov v kombinaciji z nekaterimi drugimi besedami,
vsaj ne znotraj konkretnega jezika in za izražanje enakih pomenov, ni mogoče tvoriti: *hudo vprašanje,
*težek pes:
pes
hud
rana
težek
vprašanje
To nas pripelje do ugotovitve, da so kolokacijske povezave besed specifične znotraj jezika samega,
njihovo obvladovanje oz. poznavanje pa je nujno za njegovo naravno in smiselno rabo.
V LBS smo kolokacije beležili v povezavi s skladenjskimi strukturami, in sicer na podlagi izdelanih
besednih skic v orodju SkE. Spodnja slika prikazuje kolokacijski profil za besedo
krona
, na podlagi
katerega so bile prenesene kolokacije pod ustrezne skladenjske strukture v slovarski vmesnik.
59
Princip navajanja stavčnih vzorcev v LBS, ki sledi dejanskim realizacijam, se tako v temelju ločuje od jezikovnosistemskega
pristopa navajanja stavčnih vzorcev v Vezljivostnem slovarju slovenskih glagolov (Žele 2008, 2011), saj menimo, da je za
uporabnika, še posebej šolarja ali učenca slovenščine kot tujega jezika, jezikovnosistemska informacija, ki nima potrditve v
realni rabi, napačna in zavajajoča.
60
»Besedo poznaš po tem s kom se druži.« Prevod P. G.
61
Gl. rubriko VII. (Jezikovne tehnologije) v poglavju Bibliografija
