Predlog za izdelavo
Slovarja sodobnega slovenskega jezika
83
bucika
samostalnik
feministka
samostalnik
kovinska igla z glavico
ženska, ki se zavzema za pravice žensk
N
anašalne indikatorje
smo v leksikalni bazi uporabljali za opisovanje podpomenov ali za ločevanje
krovnih pomenov od podpomenov, in sicer primarno pri pridevniških iztočnicah, npr.:
afriški
pridevnik
avtomobilski
pridevnik
1
o Afriki
1
o avtomobilih
2 ki izhaja iz Afrike
1.1
o industriji in oglaševanju
2.1
o človeku
1.2
o športu
2.2
o rastlinah in živalih
2 del avtomobila
2.3
o kulturi
2.1 namenjen avtomobilu
Z indikatorji v obliki
neposredne nadpomenke
, npr.
angina
– bolezen;
arnika
– rastlina;
arheologija
–
znanstvena veda,
jogurt
– mlečni izdelek,
vino
– alkoholna pijača, smo želeli v leksikalni bazi vzpostaviti
razmerja med pomensko in tematsko povezanimi iztočnicami oz. oblikovati t. i. semantične mreže. Kot
smo predvideli pri izdelavi spletnega slovarja je taka pomenska razmerja mogoče pri prenosu na splet
nadgraditi in povezati z obstoječimi ontološkimi bazami in semantičnimi leksikoni.
Na splošno smo se pri ubeseditvi indikatorjev izogibali rabi večpomenskih besed in besed v katerem od
obrobnih ali atipičnih pomenov, manj zastopanih besednih oblik in besed, ki so redko zastopane v
običajni rabi, navajanju indikatorjev v nikalni obliki in indikatorjem, ki izražajo frazeološki ali metaforični
pomen. Težili smo k čim bolj preprostim in nerigidnim ubeseditvam, kar smo skušali doseči z izbiro
indikatorjev, ki najbolje asociirajo ključno pomensko lastnost iztočnice, ki izražajo ustrezno besedno
vrsto in glagolski vid iztočnice (izjema so nanašalni indikatorji, ki te možnosti nimajo) in so hkrati čim bolj
kratki in razumljivi.
3. 7. 2. 3. 3
P
OMENSKE SHEME
Zapis pomenskih shem predstavlja v Leksikalni bazi za slovenščino stičišče leksikalno-gramatičnih
podatkov, hkrati pa je izhodišče za oblikovanje definicij stavčnega tipa, kot so prikazane v spletnem
slovarju (glej poglavje 2.2.1, Zavihek: pomen). Z vidika sodobnih pristopov k opisovanju pomena besed
temelji na simulaciji naravnega diskurza pri pojasnjevanja besednih pomenov v šolski situaciji ter prinaša
bistveno novost v način pomenskega opisovanja slovenske leksike (Gantar in Krek 2009).
Teoretično temelji zapis pomenskih shem na smernicah projekta Frame Net, ki omogoča računalniško
podprto podrobno dokumentacijo korpusnega sobesedila, v katerem se nahaja obravnavana beseda oz.
njen pomen. Kot podatkovna baza, ki je prosto dostopna na spletu, omogoča Frame Net vrsto različnih
avtomatičnih prikazov in iskanj podatkov, ki so namenjeni podrobnim človeškim in računalniškim
analizam. Podobne analize, ki so povezane z izhodiščnim projektom v Berkeleyju, nastajajo za nemščino,
španščino, japonščino pa tudi slovenščino (Može 2009, Lönneker-Rodman 2008).
