Predlog za izdelavo
Slovarja sodobnega slovenskega jezika
97
IZTOČNICA POMEN
STAVČNI VZOREC
cveteti
1 poganjati cvetove
KAJ cveti (kako/kdaj)
2 prinašati dobiček
KAJ cveti
KAJ cveti KOMU
3 izgledati zadovoljen, zdrav
KDO cveti od ČESA
T
ABELA
5:
S
TAVČNI VZORCI
Predvidevamo, da bo s tako formaliziranimi opisi in z uporabo skladenjskega razčlenjevalnika za
slovenščino mogoče iz LBS avtomatično pridobiti kompleksne skladenjske in pomenske informacije o
sodobnem slovenskem jeziku.
Vključitev skladenjskih podatkov, ki zadevajo pomenski potencial slovenske leksike, je v LBS najprej
vezana na ugotovitve, da so pomeni neposredno povezani z vzorci in strukturami, v katerih se pojavljajo
(Hanks), da pomenske tendence besed vplivajo na izbire v svojem besedilnem okolju in da, kot kažejo
korpusne analize, je jezikovna raba vzorčena in hkrati izredno variabilna, kar z drugimi besedami
pomeni, da se pomen besed in zvez v stavku lahko uresničuje na različne skladenjske načine: neskončno
število pomenov je mogoče izraziti s končnim številom skladenjskih kombinacij. Da bi bilo te skladenjske
možnosti izražanja pomena mogoče računalniško procesirati, smo, poleg že omenjenih pomenskih shem,
predvideli dva načina formaliziranja skladenjskih informacij: zapis skladenjskih struktur in stavčnih
vzorcev.
3. 7. 3. 1
S
KLADENJ SKE STRUKTURE
Znotraj vsakega registriranega pomena besede zapisujemo skladenjske strukture s pomočjo simbolov,
npr.: pbz (pridevnik oz. pridevniška besedna zveza), sbz – samostalnik oz. samostalniška besedna zveza,
gbz – glagol oz. glagolska besedna zveza, in rbz – prislov. oz. prislovna besedna zveza. S številko od 1 – 6
ob posameznem simbolu za besedo določene besedne vrste označujemo sklon v strukturi, npr. SBZ0
sbz2 označuje zvezo dveh samostalnikov, od katerih se prvi lahko pojavlja v kateremkoli sklonu, drugi pa
obvezno v rodilniku, npr.
spekter znanja, urednik revije
. Zapis dela strukture z velikimi črkami pomeni
besedo, ki je obravnavana v iztočnici:
spekter
samostalnik
1 razpon
SBZo sbz2
spekter [znanja]
Oznake za besedne vrste v strukturah, lahko vsebujejo še druge elemente, ki ustrezajo
oblikoskladenjskim oznakam v korpusu, npr. Inf-gbz – nedoločnik, Vez-gbz – pomožni glagol, Nam-gbz –
namenilnik, Neg-gbz – zanikani glagol, Kol-sbz – samostalnik ali samostalniška besedna zveza, ki izraža
količino itd.
V izhodišču smo ločili dva tipa skladenjskih struktur: (a) regularne strukture pri samostalnikih,
pridevnikih in prislovih, ki so tipično (a1) dvodelne ali (a2) trodelne v primeru predložnih zvez, in (b)
