Predlog za izdelavo
Slovarja sodobnega slovenskega jezika
102
popestriti
glagol
1 narediti zanimivejše
kdo/kaj popestri kaj
[glasbenik, gost] popestri
kdo popestri kaj s čim
popestriti [ponudbo, jedilnik]
kdo popestri komu kaj
popestriti [otrokom, gostom]
kdo popestri komu kaj s čim
popestriti z/s [diapozitivi, prikazom]
kaj popestri komu kaj
[dodatek, glasba] popestri
smo beležili tudi t. i.
razširjene kolokacije
, kjer se posamezni deli statistično signifikantnih dvobesednih
kombinacij notranje širijo z ustaljenimi leksikalnimi elementi. Za pridobivanje tovrstnih informacij smo
uporabili funkcijo »multi word links« v orodju SkE, ki za posamezne kolokacije registrira njihovo
nadaljnje besedilno okolje, ki izkazuje statistično pomembne sopovezave:
mreža
samostalnik
1 predmet
pbz0 SBZ0 [zaščitna] mreža ->
zaščitna [kovinska] mreža
2 o ribolovu
pbz0 SBZ0 [ribiška] mreža ->
[ročna, vlečna] ribiška mreža
gbz SBZ4 [krpati, plesti] mreže ->
plesti [ribiške] mreže
3 športni pripomoček
gbz SBZ4 [zatresti, zadeti] mrežo ->
zatresti [nasprotnikovo] mrežo
4 pajčevina
pbz0 SBZ0 [pajkova] mreža ->
[ujeti se, zaplesti se] v pajkovo mrežo
5 vzorec
6 povezan sistem
pbz0 SBZ0 [diplomatska, mednarodna] mreža ->
mednarodna [teroristična, tihotapska] mreža
SBZ0 sbz2 mreža [poslovalnic, prodajaln] ->
[široka] mreža prodajaln
mreža [bankomatov] ->
[razvejana] mreža bankomatov
7 niz dejanj
gbz v SBZ0 [ujeti se, zaplesti se] v mrežo ->
ujeti se v [svojo, lastno] mrežo
3. 7. 4. 2
S
KLADENJ SKE ZVEZE
Skladenjske zveze so na splošno rečeno večbesedni nizi/deli jezika, ki nimajo statusa leksikalne enote –
ne predvidevajo torej pomenske razlage, za katere veljajo naslednja načela:
so (relativno) pomensko prozorne besedne kombinacije, kar pomeni, da je njihov pomen (načeloma)
kombinacija pomenov posameznih sestavin;
hkrati so dovolj strukturno trdne (ustaljene), kar pomeni, da so posamezni elementi leksikalizrani in
jih ni mogoče nadomestiti z drugimi oz. da je niz nadomestljivih elementov omejen, npr:
breme
(česa) pade na [pleča, ramena] koga/česa; temperatura pade pod [ničlo, ledišče]
ipd.
da imajo pogosto tudi semantično in/ali oblikovno predvidljivo prosto mesto znotraj stavčne
zgradbe, v kateri se tipično pojavljajo, npr.
angažirati se v smeri česa
;
da imajo lahko za razliko od kolokacij in razširjenih kolokacij znotraj svoje zgradbe več kolokabilnih
nizov, označenih z oglatimi oklepaji, npr.
otroci v starosti od [x] do [x] let; cveteti od [maja, junija,
