Predlog za izdelavo
Slovarja sodobnega slovenskega jezika
87
2 trdno prepričanje; zavest
pri športu ali v vojski
trdno prepričanje, pogum in pripravljenost človeka za delovanje
3 nauk
morala ZGODBE je nauk ali sporočilo, ki iz nje izhaja in je namenjen temu, da bralca ali poslušalca o čem pouči ali s
čim seznani
V LBS smo pri oblikovanju pomenskih shem in razlag upoštevali razlagalne strategije, ki temeljijo na že
omenjenih projektih Frame Net in CPA ter na analizi stavčnih razlag, kot so bile zasnovane pri slovarskih
projektih založniške hiše Collins Cobuild. Bistvo celostavčnih razlag, ki so jih v slovarjih, primarno
namenjenih tujcem za učenje angleščine kot tujega jezika, zasnovali J. Sinclair in sodelavci, je v tem, da
če/ko-stavek postavi definicijo v metajezikovni okvir, v katerem je najbolj običajna raba iztočnice
vključena v besedilo razlage, zaradi česar jo uporabnik lažje uzavesti (Barnbrook 2002: 178).
Leksikografska enačba temelji na dvodelni zgradbi razlage, v kateri je pomen iztočnice (definiendum)
opisan s pomočjo drugega dela (definiens). Levi in desni del definicijske strukture sta med seboj
povezana bodisi z glagolom
biti
bodisi s kakim drugim veznim glagolom, ali pa z veznikom tipa
če/ko
.
Vloga levega dela je predvsem v tem, da izpostavi tipične skladenjske vzorce in besedilno okolje, v
katerih se pojavlja iztočnica (kar je še posebej odločilnega pomena pri glagolu), desni, razlagalni del pa
prispeva tisto, kar želimo (novega) povedati o pomenu konkretne iztočnice v prepoznanem besedilnem
in skladenjskem okolju.
Pri oblikovanju stavčnih razlag smo v LBS težili k ohranjanju razvidne pomenskoskladenjske zgradbe
iztočnice, še posebej, kadar je bila ta pomensko odločilna, vendar pa smo v primerih, ko je zapis sicer za
za rabo konkretnega pomena besede ustreznejše skladenjske strukture pomenil manj razumljivo ali za
uporabnika težje procesljivo razlago, sledili merilom berljivosti. V spodnjem zgledu je tak primer
naveden v okvirčku na desni strani:
Pri oblikovanju pomenskih opisov, tako na ravni pomenskih shem kot razlag, smo na podlagi Cobuildove
definicijske taksonomije, ki je primarno služila računalniški obdelavi definicij in ustrezni formalizaciji za
potrebe skladenjskega razčlenjevanja definicij, določili posamezne tipe razlag, ki smo jih uporabljali
glede na razlikovalne lastnosti, ki se nahajajo praviloma v prvem, tj. desnem delu definicije, pa tudi glede
na besednovrstno pripadnost besede v iztočnici.
Tip razlage
brez če/ko stavka
, v kateri sta levi in desni, razlagalni del povezana med seboj s preprostim
veznim členom, najpogosteje z glagolom
biti
ali z drugim glagolom v tej vlogi (npr. biti sestavljen iz,
vključevati, nanašati se na), smo najpogosteje uporabljali pri pomenskem opisu samostalniških
pomenov, pri čemer smo iztočnico iz razlage – kadar torej nismo navajali pomenske sheme – izločili:
če se ČLOVEK
krega
z drugim
ČLOVEKOM
|ali| če se
LJUDJE
kregajo
med sabo
o
VSEBINI česa
,
/
o
tem
navadno jezno in odločno izražajo drugačno mnenje
če se ČLOVEK
krega
z drugim
ČLOVEKOM
|ali| če
se LJUDJE
kregajo
med sabo, /
navadno jezno in
odločno izražajo drugačno mnenje o
VSEBINI česa
