Predlog za izdelavo
Slovarja sodobnega slovenskega jezika
91
poglavje 2.2.1, Slika 15). Pri stalnih zvezah znotraj registriranih pomenov na ta način v leksikalni bazi in v
spletnem slovarju ohranjamo tudi informacijo o pomenu iztočnice, ki je z besedno zvezo v pomenski
soodvisnosti. Spodnji primer prikazuje obe opisani rešitvi v geselskem članku pridevnika
bazičen
:
bazičen
pridevnik
1 o kemični sestavi; alkalen
2 osnovni; temeljni
bazična industrija
industrija, ki se ukvarja s predelavo surovin v materiale
bazična znanost
znanost, ki preučuje temeljne naravne značilnosti in nima neposredne uporabne vrednosti
bazična raziskava
raziskava, ki predstavlja osnovo za razvoj znanja na določenem področju in v trenutku, ko poteka, nima
neposredne uporabne vrednosti
bazično cepljenje
zdravstvo
osnovno, začetno cepljenje, ki navadno zahteva tri vnose cepiva v določenem časovnem razmaku
2.2 v športu
bazični šport
šport
bazična ocena
gimnastika
***
bazična točka / bazična vrednost indeksa
bančništvo
vrednost, ki znaša 1/100 odstotne točke ali 0,01 % in izraža razliko v donosu med obveznicami
3. 7. 2. 3. 6
F
RAZEOLOŠKE ENOTE
V LBS za razliko od stalnih besednih zvez, frazeološke enote (FE) vedno navajamo od posameznih
pomenov besede v iztočnici neodvisno, pri čemer predvidevamo slovarski opis v celotni vertikali, torej z
vsemi pripadajočimi elementi geselske zgradbe, kot je prikazano v spodnjem primeru:
naliti/natočiti komu čistega vina | naliti si čistega vina | naliti/natočiti komu čistega vina o čem/glede česa
navadno v političnem kontekstu
če rečemo, da smo komu nalili čistega vina, želimo poudariti, da smo mu povedali resnico
ali dejstva o kaki neprijetni stvari ali dogodkih
•
Nalijmo si čisteg a vina, v Muri je nekaj vredna le blagovna znamka.
•
Francija bo morala domači javnosti naliti čistega vina glede Evrope.
•
Guverner pa je na koncu nalil vsem čistega vina z besedami, da razpoložljivega kapitala za privatizacijo bank v
Sloveniji ni.
Frazeološke enote v LBS pojmujemo v skladu s frazeološko teorijo, ki mednje šteje tiste enote besedišča,
ki glede na svoje sestavne elemente izkazujejo samostojni, od sestavnih elementov neodvisni – t. i.
frazeološki pomen
. Ker pa ta pogoj velja tudi za prepoznavanje stalnih besednih zvez, smo za FE
upoštevali še metaforičnost (v nekaterih teorijah pojmovano kot ekspresivnost, slikovitost ipd.) pomena
enote kot celote. Med FE, ki ustrezajo zgornjim merilom, smo pri izdelavi LBS izpostavili dva osnovna
tipa:
frazeološka iztočnica in variantne oblike
kontekstualna
oznaka
razlaga
korpusni zgledi
