Predlog za izdelavo
Slovarja sodobnega slovenskega jezika
99
nadaljevanju, in, kot že omenjeno, za nadgradnjo slovnice besednih skic za avtomatsko pridobivanje
leksikalnih podatkov iz korpusa.
3. 7. 3. 2
STAVČNI VZORCI
Vloga vzorcev pri slovničnem opisu glagolov je pokazati tipične realizacije konkretnega glagolskega
pomena v okvirih stavčne zgradbe, ali kot pravi Hanks (2009) »Vsaka beseda, ki jo uporabi govorec, da bi
z njo nekaj povedal, je uporabljena v skladu z neko normo (dogovorom), ki jo določa njen stavčni
vzorec«. Na podlagi korpusne analize je v posameznih konkordancah te vzorce mogoče prepoznati, kot
smo ponazorili že zgoraj s primerom glagola
cveteti
, hkrati pa ugotoviti, da je večina konkordanc
dejansko realizacija prepoznavnega, tj. normalnega vzorca, da so številne druge konkordance znotraj
jezikovnega sistema alternacije tega vzorca, manj pa je t. i. eksploatacij ali ustvarjalnih besedilnih rab. Za
slovarski opis – in s tem tudi za vključitev v LBS – so nas zanimali le regularni vzorci in njihove alternacije,
ki jih za izražanje pomenskega potenciala uporablja večina slovenskih govorcev, individualnih,
ustvarjalnih in napačnih rab pa nismo upoštevali.
Možnosti alterniranja prototipičnega vzorca, kot je zabeležen v pomenski shemi, prikazujejo primeri
zapisov stavčnih vzorcev za posamezne pomene glagolov
briti
,
stisniti
in
razkačiti
:
briti
glagol
1 odstranjevati dlake
če se MOŠKI brije |ali| če si MOŠKI brije BRADO ali BRKE, si s PRIPOMOČKOM odstranjuje dlake
briti se
kdo se brije
briti si kaj
briti se s čim
stisniti
glagol
1 uporabiti fizični pritisk
1.19 poškodovati, zmečkati
če NAPRAVA stisne ČLOVEKA |ali| stisne ČLOVEKU DEL TELESA, ga močno poškoduje
kaj stisne koga
kaj stisne komu kaj
razkačiti
glagol
1 močno razjeziti
če ČLOVEK, njegova DEJANJA ali BESEDE razkačijo drugega ČLOVEKA, ga zelo razjezijo
kdo/kaj razkači koga
kdo razkači koga s čim
koga razkači zaradi česa
Stavčni vzorci na ta način potrjujejo argumentno zgradbo, zapisano v pomenski shemi pomena, hkrati pa
razkrivajo možnosti opuščanja elementov kot tudi tipične izbire znotraj več skladenjskih možnosti, kar je
zlasti očitno pri predložnih zvezah, ki jih beležimo pod elementi: »lokacija/smer«, »čas«, »način« ali
