Predlog za izdelavo
Slovarja sodobnega slovenskega jezika
84
F
RAME
N
ET
Namen projekt FrameNet
55
je za vsak pomen besede ali besedne zveze analizirati in beležiti celoten spekter pomenskih in
skladenjskih razmerij. Vsaka beseda, ki je vključena v FrameNet, tako pripada določenemu pomenskemu okvirju. Če je
beseda večpomenska, pripada več različnim pomenskim okvirjem. Pomensko povezane besede, npr. glagoli premikanja,
govorjenja, zaznavanja itd., se tako pojavljajo znotraj istih pomenskih okvirjev. Vsak pomenski okvir je vnaprej določen,
ima svoje ime in definicijo, v kateri so izraženi jedrni shemski elementi. Poleg jedrnih lahko okvir vključuje tudi nejedrne
elemente. Znotraj pomenskega okvirja ima vsak element svoje ime, opis in je opredeljen glede na semantični tip. Jedrni
elementi so za evociranje konkretnega pomena glagola (ali samostalnika) obvezni, vendar v nekaterih natančno določenih
primerih lahko tudi neizraženi oz. izpuščeni. Npr. angleški glagol
squeeze
(stisniti) pripada dvema pomenskima okvirjema:
Cause_to_move_in_place (povzročiti premik v prostor(u)) in Manipulation (upravljanje). Poleg glagola
squeeze
se znotraj
prvega okvirja nahajajo tudi glagoli kot:
rotate, seesaw, shake, spin, swing, swirl, turn
ipd., v drugem okvirju pa glagoli kot:
caress, clasp, claw, clucth, diddle
ipd. V pomenski okvir Manipulation poleg glagola
squeeze
sodijo torej vse besede (oz.
njihovi pomeni), ki opisujejo upravljanje z neko entiteto, ki jo izvede aktant, navadno z delom svojega telesa, iz česar
izhaja, da so entiteta, aktant in del njegovega telesa jedrni elementi pomenskega okvirja Manipulation.
Drugi projekt, ki izhaja z korpusne analize in prepoznavanja stavčnih vzorcev v povezavi s konkretnimi
pomeni obravnavane besede, in smo ga vzeli kot izhodišče pri oblikovanju pomenskih shem v LBS, je
projekt Corpus Pattern Analysis (CPA; sln. analiza korpusnih vzorcev; Hanks 2004, 2008; Hanks in
Pustejovsky 2005).
C
ORPUS
P
ATTERN
A
NALYSIS
Projekt temelji na projiciranju pomena iz sobesedila na posamezno besedo in izhaja iz teorije jezikovnih konvencij in
možnostih njihove izrabe (ang. Theory of Norms and Exploitations, Hanks 1994, 2013; Hanks in Pustojevsky 2004,
2005). CPA se osredotoča na sistematično analizo tipičnih pomenskih vzorcev glagolov, kjer so posamezni pomeni na
podlagi primerov iz realne rabe povezane v semantično motivirane sintagmatske vzorce. Tem vzorcem je nato pripisan
pomen, ki je izražen s t. i. implikaturami, na njihovi podlagi pa je mogoče postopoma oblikovati pomensko ontologijo.
Postopek je mogoče pojasniti na korpusnem primeru rabe glagola
vložiti
:
Pivovarna Laško bo vložila pritožbo
. Pomen
glagola v izkazanem kontekstu, tj. s predmetnim dopolnilom
pritožba
, vsebuje naslednje implikature: [Pivovarna Laško =
ustanova] bo vložila [pritožbo = dokument], ki jih lahko izrazimo takole: »če neka ustanova vloži pritožbo, posreduje
dokument, s katerim sproži pravni postopek«. Isti glagol v drugačnem kontekstu, npr.
V novo dejavnost smo vložili veliko
denarja
, seveda zahteva drugačne implikature.
Temeljna naloga pomenskih shem, kot smo jih zasnovali v LBS, je pojasniti pomene glagolov IN
nekaterih samostalnikov v zanje prototipičnih stavčnih realizacijah, kjer so posamezni udeleženci na
pomenskoskladenjsko določenih mestih zastopani s semantičnimi tipi. Pomenske sheme smo oblikovali v
treh korakih. V prvem smo za konkretni glagolski pomen določili obvezna udeleženska mesta, npr. za
glagol
anketirati
v pomenu 'pridobivati podatke': KDO anketira KOGA o ČEM, kar predstavlja prototipični
vzorec konkretnega glagolskega pomena. V drugem koraku smo udeleženska mesta zapolnili s t. i.
semantičnimi tipi, ki so abstraktni zastopniki besed, ki se tipično pojavljajo na teh mestih: ČLOVEK ali
USTANOVA anketira LJUDI o določeni TEMI ali PROBLEMATIKI. V tretjem koraku smo prototipični stavčni
vzorec s semantičnimi tipi ustavčili in dodali t. i. »pomenski scenarij«. Njegova vloga je vključiti razlagalni
del in dodati okoliščine (tudi pragmatične), ki so potrebne za ustrezno evociranje pomena:
če ČLOVEK ali
55
Projekt nastaja pod vodstvom Charlesa J. Fillmoreja na Mednarodnem inštitutu za računalništvo na Kalifornijski univerzi v
Berkeleyju. Teorija in praksa projekta FrameNet je podrobno predstavljena v posebni številki International Journal of
Lexicography, Vol. 16, No. 3, september 2003, Special Issue: Framenet and Frame Semantics, z vidika slovenščine pa v prispevku
S. Kreka (2008).
