Predlog za izdelavo
Slovarja sodobnega slovenskega jezika
78
3.7.2
P
OMEN
Pomenski nivo je v leksikalni bazi hierarhično nadrejen vsem podatkom, ki jih beležimo v zvezi s
posamezno besedo v iztočnici. To, za razliko od iztočniške ravni, kjer smo izhajali iz formalne oblike
besede, pomeni, da je na pomenskem nivoju izhodišče za beleženje jezikovnih podatkov vedno
konkretni, na podlagi korpusne analize registrirani pomen besede.
Bistveno za razumevanje koncepta pomena v leksikalni bazi in v predlaganem spletnem slovarju je
ločevanje med pomenskim potencialom, ki ga ima beseda v svojem realnem življenju, in leksikografsko
razlago, ki je metaslovarski konstrukt. V prvem primeru izhajamo iz stališča, da besede same na sebi
nimajo pomenov, pač pa le tendence, da nekaj pomenijo (Hanks 2009: 11), leksikografski opis pomena
oz. pomensko razlago pa razumemo kot poskus približevanja pomenskih tendenc naslovniku, ali kot
pravi Hanks (1987: 135; 2000: 8): »Slovarji niso namenjeni definiranju, pač pa je njihova naloga ustvariti
vrsto namigov in asociacij, ki pomagajo povezati neznano z znanim«.
Poleg ločenega razumevanja pomenov znotraj komunikacije in znotraj slovarja smo pri oblikovanju
leksikalne baze izhajali iz stališča, da pomenske tendence besed vplivajo na izbire v besedilnem okolju,
kar se odraža v stavčnih vzorcih, skladenjskih strukturah in kolokacijah, hkrati pa tudi v prevzemanju
nekaterih slovničnih kategorij, kot so denimo (ne)števnost, slovnično število, ustaljenost v določeni
glagolski obliki ipd. S tem priznavamo povezanost pomena in skladnje oz. t. i. leksikalnogramatični
pristop v opisu leksikalnih enot. Ta povezanost se kaže že v sami zgradbi leksikalne baze, kjer je vsak
pomen besede predstavljen z vidika vseh predvidenih informacij na posameznem nivoju, eksplicitno pa
tudi v zapisu pomenske sheme, ki predstavlja izhodišče za oblikovanje stavčnih definicij.
3. 7. 2. 1
P
OMENSKA ČLENITEV
Pri pomenski členitvi besede, ki je zastopana v iztočnici, smo izhajali iz predpostavke, da večina
pomenske informacije konkretne besede izhaja iz njenega bodisi neposrednega bodisi širšega
besedilnega okolja, z drugimi besedami, pomeni besed so povezani z določenimi nizi sintagmatskih
vzorcev, ki jih je mogoče odkriti s podrobno korpusno analizo Hanks (2009: 8).
Pri pomenskem členjenju besed smo v leksikalni bazi upoštevali naslednja splošna načela:
Besede smo pomensko členili v dveh stopnjah, tj. na
osnovne pomene
(oz. na
glavni pomen
) in na
podpomene
.
Podpomeni so glede na glavni pomen ali osnovne pomene v hierarhičnem razmerju.
Osnovne pomene razvrščamo na podlagi ocene pogostosti kolokatorjev, ki sodijo k obravnavanemu
pomenu.
Za določanje pomenov in podpomenov je odločilno stanje, kot ga izkazuje referenčni korpus prek
Besednih skic v orodju Sketch Engine oz. analiza najmanj 150 konkordanc za obravnavano besedo.
Pomenske lastnosti obravnavane besede smo členili čim bolj podrobno, pri čemer smo težili k
manjšemu številu osnovnih pomenov in večjemu številu podpomenov.
Hkrati smo sledili tudi beleženju tipičnosti – tj. prepoznavni količini analognih pomenov – in ne k
individualnim posebnostim in enkratnim pomenskim rabam.
