Predlog za izdelavo
Slovarja sodobnega slovenskega jezika
79
Pri določanju pomenske zgradbe besed smo si pomagali s t. i.
formalnimi
in
vsebinskimi kazalci
večpomenskosti
. Med prvimi smo upoštevali besednovrstno opredelitev besede, kjer se se kot
pomenskorazločevalne kažejo za posamezno besedno vrstno značilne slovnične kategorije (Vidovič
Muha 2000: 32). Pri samostalnikih so to zlasti spol in podkategoriji živost in človeškost, poleg tega
števnost ter število, pri glagolih spremembe na ravni prehodnosti in v udeleženski zgradbi pomena ter
glagolski vid, pri pridevnikih in prislovih pa zlasti možnost stopnjevanja. Pomembni in hkrati najbolj
očitni formalni pokazatelji večpomenskosti so kolokatorji, pri glagolih pa zlasti udeleženska zgradba, ki se
spreminja glede na njegove pomenske tendence, npr. v primeru glagola
hvaliti
:
hvaliti
glagol
1 poudarjati dobre lastnosti
če ČLOVEK hvali drugega ČLOVEKA, USTANOVO, njegova DEJANJA ali DELO, poudarja njegove dobre lastnosti,
sposobnosti ali dosežke
1.1 poudarjati lastne sposobnosti in dosežke
če se ČLOVEK hvali, pretirano poudarja svoje LASTNOSTI, SPOSOBNOSTI ali DOSEŽKE, predvsem z namenom, da bi
ustvaril dober vtis pred drugim ČLOVEKOM
Med vsebinskimi kazalci večpomenskosti smo obravnavali pomenske lastnosti, ki smo jih določili kot
relevantne za povezovanje posameznih podpomenov v okviru nadrejenega osnovnega pomena in za
ločevanje med osnovnimi pomeni ali znotraj podpomenov. V slovenski leksikalni teoriji se je za
»vsebinske lastnosti s pomensko razpoznavno vrednostjo« (Vidovič Muha 2000: 21) uveljavil izraz
pomenske sestavine (Toporišič 1980, 1981; Müller 1980) ali semantične komponente (Orešnik 1972) po
vzoru t. i. komponentne analize, katere namen je bil razgraditi pomen leksikalne enote na atomske
koncepte (Katz in Fodor 1963). Vendar pa v leksikalni bazi teh lastnosti v smislu predvidljivih izbir nismo
določali vnaprej niti nismo izhajali iz njihove hierarhične ureditve, kot jo določa zgradba klasične
slovarske definicije, pač pa nam je vsebinske lastnosti, kot so entiteta, namen, lastnost, oblika, dejanje
ipd. sugerirala vsakokratna analiza dejanske rabe konkretne leksikalne enote v realnem kontekstu, kot v
primeru glagola
znebiti se,
kjer je v Tabeli 3 prikazana določitev relevantnih pomenskih lastnosti, ki nato
rezultirajo v končno pomensko zgradbo v obliki pomenskega menija:
ENTITETA
NAMEN
LASTNOST
DEJANJE
POMENSKI MENI
predmeti
(konkretno)
odstranitev;
ne imeti več
odvečen,
nepotreben,
moteč
zavreči
znebiti se
glagol
1 odstraniti
človek,
žival,
ustanova
ne obstajati
več
moteč, vsiljiv, ki
ogroža; škodljiv
odsloviti,
usmrtiti
kilogrami - človek
zmanjšanje
odvečen,
prekomeren,
shujšati
KDO
hvali
KOGA/KAJ
KDO
se hvali
KDO
se hvali
s ČIM
