Predlog za izdelavo
Slovarja sodobnega slovenskega jezika
77
3 južnoameričan
v samostalniški rabi
Za pultom me pričaka nizkorasli
latino
s priimkom Lopez.
Besede kot
balzam, blagor
,
mraz
,
tema, groza, škoda
ipd., ki se pojavljajo tudi v povedni rabi (
biti pravi
balzam/blagor za koga
), so v leksikalni bazina ravni iztočnice opredeljene kot samostalniki, na ravni
skladenjske strukture pa je v restrikciji opozorjeno na povedno rabo samostalnika:
tema
samostalnik
1 pomanjkanje svetlobe
Vez-gbz SBZ1
<r>v povedni rabi</r>
: [biti tema], biti [trda, čista, popolna] tema
Primerih, kjer prihaja do pomenskih osamosvojitev, kot npr. pri samostalniku
kos
:
biti kos komu/čemu,
smo osamosvojeno povedkovniško pozicijo v obravnavali kot frazeološko enoto, torej pod samostalniško
iztočnico v frazeološkem razdelku:
kos
samostalnik
1 del celote
2 enota
3 ptica
***
biti kos komu/čemu
/
biti kos nalogam/nalogi
biti sposoben rešiti nek problem, obvladati določeno znanje ali se znajti v konkretni situaciji
Najbolj tipične in hkrati heterogene povedkovniške besede, kot sta npr.
rad
in
všeč
, smo v leksikalni bazi
obravnavali v skladu z oblikoslovnimi oznakami v korpusu kot prislove. Prav tako tudi besede kot
poleti,
jeseni, pozimi
, npr. v kolokacijah: [letos, pozno] jeseni, lani [jeseni, poleti], ali: [končan] poleti, kar smo
ločevali od samostalnika
jesen
v rodilniku, npr. [konec, začetek] jeseni.
V strukturi geselskega članka smo na take tipične skladenjske rabe opozorili v slovničnih oznakah
neposredno za indikatorjem pomena, kot npr. pri pridevnikih
aktiven
in
kriv
, kjer je povedna skladenjska
vloga razvidna tudi iz pomenske sheme:
aktiven
pridevnik
1 dejaven
v povedni rabi
ČLOVEK
je aktiven
na nekem PODROČJU ali v neki DEJAVNOSTI, če se vanjo dejavno vključuje in v njej redno
sodeluje
ali na ravni kolokacij, npr. [dan] je deževen, [primeri] so ilustrativni, [vprašanje] je logično, [mnogi] so
skeptični; dialog je [potreben, vzpostavljen], in: [biti] pasji, [biti] tešč itd.
