Predlog za izdelavo
Slovarja sodobnega slovenskega jezika
75
trobentica
– 'majhna trobenta', ali v realni rabi niso bili izkazani, npr.
marelica
'majhna marela', jih v
leksikalni bazi nismo registrirali.
Variantne
zapise
samostalnikov na
-lec/-vec
, ki so glede na obstoječo normo pogosto različno
vrednoteni, smo, če sta obe obliki presegli frekvenčni prag za uvrstitev v leksikalno bazo, prav tako
obravnavali kot samostojni iztočnici, saj je mogoče predvidevati tako pomensko razlikovanje kot
različnost besedilnega okolja in rabe, ki je navadno pogojena s frekvenco posamezne oblike.
Normativnih podatkov v zvezi s takimi zapisi v leksikalni bazi nismo posebej beležili, ker jih je mogoče
pridobiti iz Slogovnega priročnika.
54
zajedavec
samostalnik
zajedalec
samostalnik
1 parazit
1 parazit
2 kdor kaj neupravičeno jemlje ali dobiva
V leksikalni bazi kot samostojnih iztočnic nismo obravnavali predpon tipa evro- pro-, anti- e- ipd., pač pa
bodisi kot samostojna gesla (npr.
evro
) bodisi kot celotne besede, na katere se take predpone pripenjajo
(
biomasa
).
V primeru različnih zapisov leme glede na razmerje
domače – prevzeto
oz.
citatno
, npr.
piercing –
pirsing, file – file/fajl;
džezovski – jazzovski
itd., smo v leksikalni bazi izdelali dve oz. več samostojnih
gesel, če so imele posamezne oblike zadostno število pojavitev v korpusu. Odločitev je podprta s
predvidevanji, da lahko v povezavi z različnimi zapisi pričakujemo tudi drugačne leksikalno-gramatične
podatke na domala vseh ravneh leksikografske obravnave, kot je npr. različno kolokabilno okolje, izbira
registra, besedilnega tipa, stilne vrednosti, tvorjenje stalnih zvez, frazeologije ipd.
Besede oz. zveze, ki v korpusu izkazujejo zapis tako
skupaj
kot
narazen
, pri čemer imata obe obliki
zadostno število pojavitev za uvrstitev v leksikalno bazo, so predstavljene na dveh mestih, in sicer zapis
skupaj kot samostojna iztočnica, npr.
odkod
,
naglas
(prislov), in kot skladenjska zveza
na glas
(oz. kot FE,
če potrebuje razlago) pri iztočnici
glas
(samostalnik), če tako možnost izkazuje realna raba.
Pri zapisovanju
besedne vrste
iztočnice smo v leksikalni bazi sledili njeni formalni in ne vsebinski podobi,
kar pomeni, da smo besedo v iztočnici besednovrstno opredelili glede na to, kako se obliko(slo)vno
obnaša (sklanja, sprega, stopnjuje), medtem ko smo njeno skladenjsko-pomensko vlogo v stavku opisali
na ravni pomena. Naprimer, beseda
odvisen
je na ravni iztočnice opredeljena kot pridevnik, znotraj gesla
pa so opisane tudi njene druge skladenjske rabe, npr. samostalniška: zdravljenje
odvisnih
. Na ta način je
besednovrstna opredelitev tako osnovnih (samostalnik, glagol, pridevnik, prislov itd.) kot podkategorij
(deležniki, deležja, glagolniki) usklajena z oblikoskladenjskimi oznakami v korpusu Gigafida in omogoča
optimalno rabo Besednih skic in nadaljnje procesiranje v bazi strukturiranih podatkov.
Spremembe v besedni vrsti, ki nastanejo, ko beseda v stavku spremeni svoj skladenjski položaj in s tem
prevzame tudi skladenjske in pomenske lastnosti, ki so za ta položaj značilne, t. i.
konverzija besednih
vrst
, se kažejo v slovenščini kot univerzalni slovnični pojav, vendar pa so hkrati pri posameznih besedah
oz. njihovih pomenih različno zastopane tako v smislu tipičnosti kot opazne pomenske vloge. Med
54
Gl. poglavje 1.1 (Slovenski leksikalni viri in orodja) v tem dokumentu.
