Predlog za izdelavo
Slovarja sodobnega slovenskega jezika
74
samostojne iztočnice izpolnjen tudi frekvenčni pogoj, tj. oblika je morala presegati prag uvrstitve v
leksikalno bazo, torej imeti najmanj 400 oz. 600 pojavitev v korpusu FidaPLUS/Gigafida ter izkazovati
zadostno razpršenost virov.
Homonime
, tj. besede, ki so izrazno prekrivne znotraj istih oblikoskladenjskih kategorij (besedne vrste in
spola, in sicer v celotni oblikoskladenjski paradigmi), smo v leksikalni bazi obravnavali kot večpomenske
znotraj enega samega gesla pod skupno iztočnico, kot denimo v primeru samostalnika
bor
, kjer sta
znotraj ene, homonimne iztočnice, obravnavana dva pomena, znotraj druge iztočnice, ki je
besednovrstno opredeljena kot pridevnik, pa samostojni pomen:
bor
samostalnik
bor
pridevnik
1 drevo
1 majhen po količini; slab
2 kemijski element
Kadar prihaja pri enakopisnih (ne pa tudi enakoglasnih) prekrivnih oblikah znotraj iste besednovrstne
kategorije do spremembe paradigme zgolj na ravni naglasa, npr.
častíti – častím
in
částiti – částim
;
téma
–
téme
in
tèma
–
tème
oz.
temè
, smo besedi opisali v ločenih geslih:
častiti
glagol
častiti
glagol
1 izkazovati spoštovanje
1 povabiti na pijačo
1.1 v religiji
Kadar prihaja do pisne ne pa tudi naglasne prekrivnosti, npr.
poročèn – poróčen
;
omrežèn – omréžen
, pri
osnovni obliki, ne pa tudi v celotni sklanjatveni ali spregatveni paradigmi, smo obravnavali besede v
samostojnih geslih, poleg tega pa smo pri samostalnikih in pridevnikih zapisali še rodilniško obliko
(
poročen – poročenega
), pri glagolih pa obliko za 1. osebo ednine (
pasti
–
padem
in
pasti
–
pasem
):
poročen-poročenega
pridevnik
poročen-poročnega
pridevnik
file-fileja
samostalnik
file/fajl-fajla
samostalnik
pasti-padem
glagol
pasti-pasem
glagol
Iztočnic, ki imajo prekrivno osnovno obliko in različno oblikoslovno paradigmo ter hkrati nimajo
prekrivnih slovničnih kategorij, kot sta besedna vrsta ali slovnični spol, npr.
bor
– pridevnik,
bor
samostalnik,
plesen
– samostalnik,
plesen
– pridevnik;
prst
– sam ž. sp. in
prst
– sam. m. sp., nismo
obravnavali znotraj večpomenskosti, ampak smo izdelali samostojni iztočnici. V primeru različnega spola
znotraj iste besedne vrste (
prst, smuč
) smo poleg osnovne imenovalniške zapisali še edninsko rodilniško
obliko:
smuč-smuči
samostalnik
smuč-smuča
samostalnik
1 pripomoček za smučanje
1 sladkovodna riba
Med besedotvorno povezanimi oblikami je treba posebej izpostaviti obravnavo
manjšalnic
(oz. besed, ki
po obliki delujejo kot manjšalnice, npr.
barvica, cvetica
), ki smo jih v leksikalni bazi obravnavali kot
samostojne iztočnice, prim.
hlačke, jopica, koščica, mačica, stolček
. Pomene kot 'majhne hlače', 'majhen
stol', če so obstajali, smo obravnavali kot samostojne pomene. Če so bili taki pomeni osamljeni, npr.
