Predlog za izdelavo
Slovarja sodobnega slovenskega jezika
73
določitev različnih tipov iztočnic, zapis iztočnice v osnovni obliki ter njeno besednovrstno opredelitev.
Poleg tega je bilo že na ravni iztočnice potrebno premisliti, kako reševati problem homonimije,
besedotvorno povezanih oblik v odnosu do večpomenskosti (npr. v primeru manjšalnic), problem
zapisovanja iztočnic glede na razmerje domače – prevzeto, glede na variantni zapis skupaj in narazen ter
njihovo besednovrstno opredelitev, zlasti z vidika povezanih oblik (glagolnik, deležnik, deležje) in
besednovrstne konverzije.
V Leksikalni bazi za slovenščino smo obravnavali dve vrsti iztočnic:
eno-
in
večbesedne
, pri čemer je
velika večina iztočnic enobesednih, kot take pa smo obravnavali tudi glagole s prostima glagolskima
morfemoma
se/si
, kjer je morfem sestavni del glagola v vseh njegovih pomenih, npr.
muditi se, odkrižati
se, podvizati se, potegovati se, svitati se
ipd. Razen v redkih primerih, npr.
državni zbor, nivojski pouk
,
večbesednih leksikalnih enot na ravni iztočnice nismo obravnavali, saj smo zanje predvideli samostojne
razdelke gesla, kjer je kot naslovna enota izpostavljena iztočnica, ki je vsebovana v kateri od stalnih zvez
ali frazeoloških enot.
51
Na ravni iztočnice tudi nismo beležili
lastnih imen
. Pogosto večbesedna vrstna poimenovanja, ki so
enakoglasna z lastnoimenskimi, smo obravnavali bodisi pri stalnih zvezah, npr.
društvo slepih in
slabovidnih, bolnišnica za ginekologijo in porodništvo,
ali kot del kolokacijskega niza:
slovenske
[železnice, železarne]
. Primere prehoda samostalnika iz občnega v (neosebno) lastno ime, kot npr. pri
iztočnici
otok
-> Otok – 'Velika Britanija', smo obravnavali kot samostojne pomene.
Iztočnice so v leksikalni bazi zapisane v
osnovni obliki
, brez rodilniške končnice pri samostalnikih in
pridevnikih ali oblike za 1. osebo ednine pri glagolih, ker smo v ta namen predvideli povezavo z drugimi
bazami podatkov.
52
Pri zapisu iztočnice v osnovni obliki smo upoštevali posebnosti pri posamezni
besedni vrsti ter sledili oblikoskladenjskim oznakam v korpusu Gigafida. Na ravni iztočnice nismo želeli
obravnavati skladenjskih posebnosti ali upoštevati jezikoslovnih meril, ki jih ne bi bilo mogoče
enoznačno in z veliko mero gotovosti pripisati obliki leksikalne enote. Sem sodi odločanje o
besednovrstni pripadnosti besed, ki v določenih skladenjskih položajih prevzamejo tudi drugačno
skladenjsko vlogo, npr. poslušati
jazz : jazz
glasba ali
celofan
papir
:
zaviti v
celofan
ali
žvečilni
gumi
:
kupiti
žvečilni
. Za tovrstne skladenjske in pomenske podatke smo predvideli druge dele geselskega
članka, kjer je informacijo mogoče opisati glede na obnašanje v besedilnem okolju. Prav tako se je
podrejanje posameznih besednih oblik v podgesla, npr. manjšalnice, deležnike, deležja ipd., ali ločevanje
na več samostojnih gesel pri homonimiji z vidika uporabniške prijaznosti in konsistentnega prikazovanja
podatkov pokazalo kot neučinkovito.
53
Pri različnih zapisih/oblikah iztočnice na ravni leme smo se zato
odločali za samostojno obravnavo (tj. dve samostojni iztočnici) le v primeru spremembe kategorije spola,
npr.
prst
– ž. sp. :
prst
– m. sp., spremebe besedne vrste, npr.
naglas
– prislov :
naglas
– samostalnik, ali
spremembe, tudi naglasne, v oblikoskladenjski (tj. spregatveni ali sklanjatveni) paradigmi, npr.
molíti –
mólim : molíti - molím
. Ob tem pogoju je moral biti za obravnavanje oblikovno prekrivne besede kot
51
O obravnavi stalnih zvez in frazeologije v leksikalni bazi gl. poglavji 3.7.2.3.5 (Stalne zveze) in 3.7.2.3.6 (Frazeološke enote).
52
Gl. poglavje 1.1. (Slovenski leksikalni viri in orodja) ter vsebino zavihkov
Oblike
in
Izgovor
pri opisu spletnega slovarja.
53
Nemogoče je denimo pričakovati, da bo slovarski uporabnik dejansko uporabil (oz. imel) etimološko védenje, ki je edini
zanesljiv ločevalec med homonimijo in večpomenskostjo, še preden bo iskal odgovor v zvezi s pomenom konkretne besede
v slovarju (prim. Moon 1987: 89).
