Predlog za izdelavo
Slovarja sodobnega slovenskega jezika
21
Za
splošnega uporabnika
Slovarja sodobnega slovenskega jezika se torej predvideva, da je materni
govorec slovenščine, ki doživlja jezik in z njim povezane probleme skozi sporazumevalne situacije, kar
pomeni, da je
njegov cilj rešitev določene sporazumevalne zagate, manj pa raziskovanje jezika oziroma
njegovih prvin
. Informacija, ki jo pričakuje, je aktualna pomenska opredelitev besed in zvez, s
poudarkom na tistih, ki so v slovenskem besedišču nove in še neuveljavljene, ter besed, ki so sicer
specifične za določena specializirana področja, ki pa pod vplivom družbenopolitičnih, gospodarskih in
kulturnih okoliščin zlasti prek informativnih medijev prehajajo v splošni jezik. Poleg pomenskega opisa
splošnega uporabnika zanimajo tudi slovnično-pomenske lastnosti besed in besednih zvez, njihova
izgovorjava, različne oblike – tudi glede na obstoječo normo – pa tudi umestitev besed in zvez v
sobesedilo (kolokacije, področne in žanrske oznake), pomen in raba stalnih zvez in frazeoloških enot,
sinonimija, izvor besed ipd. Uporabniki od sodobnega slovarja še pričakujejo, da je hitro in enostavno
dostopen, npr. prek različnih digitalnih, tudi mobilnih naprav, ki so jih pri izobraževanju, v svojem
poklicnem ali vsakdanjem delu vajeni uporabljati, in sicer na preprost in intuitiven način. To pomeni, da
posebno izobraževanje ne sme biti potrebno oz. da uporabniki ne bodo potrebovali posebnih navodil za
uporabo slovarja.
Šolski uporabnik
in učenec slovenščine kot tujega jezika zahtevata specifično besedišče, zato je smiselno
že pri snovanju slovarske baze prioritetno upoštevati besedišče aktualnih srednješolskih učbenikov,
hkrati pa je tej populaciji smiselno prilagoditi tudi pomenske opise in zahtevnejše skladenjske podatke.
Na podlagi ugotovitev, da eksplicitno navajanje slovničnih podatkov v slovarju pogosto zaradi
prezahtevnega metajezika ne doseže uporabnikov oz. da jih uporabniki največkrat ignorirajo, je dobro
slediti praksi, po kateri so skladenjsko-pomenski podatki vključeni v stavčne razlage, oz. jih je mogoče
priklicati po potrebi, glede na namen in stopnjo zahtevnosti. V bazo vključene kolokacije (statistično
izstopajoče in s tem tipične sopojavitve dveh ali več besed) in korpusni zgledi prikazujejo besede v
njihovem realnem in tipičnem besedilnem okolju, zato predstavljajo neposredno informacijo o
dejanskem življenju besed, kar je zlasti pomembna informacija za učence slovenščine kot tujega jezika,
poleg šolskega in tudi splošnega uporabnika slovarja.
Organizacija pomenskih, skladenjskih, slovničnih in kolokacijskih podatkov v različnih nivojih omogoča
tudi specializiranemu uporabniku, kot je npr.
jezikoslovec
, učitelj, lektor, prevajalec itd., pridobivanje in
kombiniranje različnih tipov podatkov, ki so nujno potrebni za podrobne semantične in skladenjske
analize. Ker je slovarska baza zgrajena na podlagi korpusnih podatkov, odražajo pridobljeni podatki
realno stanje sodobne pisne (in tudi govorjene) slovenščine, in so osnova za pripravo učnih gradiv kot
tudi za aktualiziranje in prevrednotenje obstoječih učnih pripomočkov.
Za jezikoslovce bo zanimiva tudi slovarska baza, ki bo dostopna v obliki podatkovne zbirke v formatu
XML (pod podobno licenco kot Wikipedija). Na podlagi teh podatkov bo mogoče izvajati različne
raziskave o pomenskih, skladenjskih, vezljivostnih, kolokacijskih, normativnih in drugih vidikih
slovenskega jezika.
