Predlog za izdelavo
Slovarja sodobnega slovenskega jezika
28
S
LIKA
9: N
ASLOVNA VRSTICA
I
ZTOČ N ICA
Iztočnica je navedena v osnovni obliki, ki je skladna z osnovno obliko (lemo), kakršna je besedi pripisana
skladno z oblikoskladenjskimi pravili JOS
36
in uporabljena tudi v korpusih Gigafida, GOS in drugih. Kot
naslovna enota geselskega članka je zasnovana v skladu z možnostmi optimalne izrabe elektronskega
medija ter z upoštevanjem uporabniških potreb pri iskanju informacij slovarskega tipa. V elektronski
verziji ali spletni postavitvi dostop do slovarskih podatkov in njihova vsebina namreč nista povezana z
uporabnikovim poznavanjem makro- in mikrostrukturnih razmerij, ki jih uporablja tiskani slovar (npr.
sistem abecedne razporeditve iztočnic, kazalčni sistem, sistem podgesel in gnezdenja ter drugih rešitev,
povezanih s konkretno organizacijo slovarske strukture), pač pa je pomembna predvsem opredelitev
leksikalne enote oz. segmenta besed, ki predstavlja za uporabnika potencialno iskalno možnost oz.
slovarski problem, ali z drugimi besedami: za uspešno iskanje je pomembno, kateri črkovni niz se
pojavlja kot del specifičnega strukturnega elementa v slovarski bazi. Zato ima iztočnica v celotni geselski
zgradbi spletnega slovarja v prvi vrsti namen povezati posamezne leksikalne enote, tj. pomene,
podpomene, stalne zveze in frazeologijo, pod isto streho, ob tem, da je do podatkov v zvezi z njimi
mogoče priti tudi neodvisno od iztočnice.
V zvezi z iztočnico, ki predstavlja naslovno enoto gesla,
37
je skladno s specifikami spletnega medija
obravnavana tudi homonimija (tj. enakopisne in enakoizrazne besede znotraj iste besedne vrste, npr.
bor
– samostalnik: 1. drevo, 2. kemijski element) in besednovrstno povezane iztočnice, kot so npr.
posamostaljeni pridevniki, samostalniki v pridevniški rabi, deležniki ipd. V tiskanih slovarjih je obravnava
te problematike zaradi omejenih možnosti iskanja po slovarju zahtevala vrsto odločitev in posledično
navodil, ki jih je bil uporabnik prisiljen obvladati, medtem ko je v spletnem slovarju pomembna
predvsem konsistentnost ločevanja med tehničnim ali formalnim izrazom, ki je v našem primeru
iztočnica, in njeno vsebino, ki jo obravnavamo kot leksikalno enoto. V spletnem slovarju je torej problem
homonimije in besednovrstno povezanih besed rešen z upoštevanjem tehničnih možnosti, kamor sodi
formalno prepoznavanje oblike – tj. iztočnice kot povezovalne enote za potrebe iskanja – od vsebine, ki
je vezana na različne leksikalne nize, ki so z iztočnico povezani in vsebujejo različne leksikalno-
gramatične podatke. Konkretno to pomeni, da pomenskih vsebin ne obravnavamo na ravni iztočnice
(npr. ne predvidevamo dveh različnih iztočnic za samostalnik
bor
), pač pa na ravni njenih pomenskih
lastnosti: samostalnik
bor
ima torej dva pomena in eno samo formalno podobo.
36
Glej spletno stran:
.
37
Iztočnica je lahko beseda ali besedna zveza, kakor je opredeljeno v nadaljevanju. Kjer je v besedilu uporabljena »beseda« v
iztočnici, je vedno mišljena tudi »besedna zveza«.
