Predlog za izdelavo
Slovarja sodobnega slovenskega jezika
20
2
S
LOVAR SODOBNEGA SLOVENSKEGA J EZIKA
Spletni
Slovar sodobnega slovenskega jezika
, kot ga predlagamo v pričujočem dokumentu, je spletni
jezikovni priročnik, ki vsebuje celotno paleto slovarskih in drugih z leksiko povezanih jezikovnih
informacij, ki so zanimive za najširši krog uporabnikov. Njegov namen je nadomestiti
Slovar slovenskega
knjižnega jezika
v smislu temeljnega in vsestranskega slovarskega priročnika za slovenščino v digitalni
dobi.
Novi slovar slovenskega jezika, če želi nadaljevati vlogo SSKJ kot osrednje slovarske institucije/avtoritete,
se mora nujno odmakniti od njegove (knjižne) tradicije. Temeljiti mora na korpusni metodologiji pri
pridobivanju jezikovnih podatkov ter uporabi orodij za njihovo analizo; leksikografske postopke je
potrebno racionalizirati in pospešiti, kar omogoča avtomatizacija urejanja slovarskega gradiva v
leksikalni/slovarski bazi in izkoriščanje moči množic (ang.
crowdsourcing
). Leksikalne podatke je
potrebno predstaviti tako, da bodo uporabniku lahko dostopni in razumljivi ter posledično uporabni pri
razreševanju konkretne jezikovne zadrege. Pri tem je mogoče s pridom izkoristiti spletni medij oz.
digitalno/mobilno okolje, ki omogoča nove načine predstavljanja slovarskih informacij. Skladno z
nastajanjem slovarja je treba zagotoviti dinamično rast referenčnega pisnega korpusa ter korpusa
govorjenega jezika, kar omogoča sprotno posodabljanje na korpusnih podatkih temelječega slovarja.
Podatke je v teku projekta in po njem treba pripravljati, hraniti in distribuirati v obliki, ki zadovoljuje tudi
potrebe jezikovnotehnološke skupnosti.
2.1
S
PLOŠNE LASTNOSTI
2.1.1
U
PORABNIK
Določitev zahtev različnih vrst uporabnikov je za izdelavo slovarja ključnega pomena in mora biti
izhodišče tako pri izbiri medija kot sestavnih delov slovarske vsebine. Kot je bilo omenjeno v razdelku
2.3, je Slovar sodobnega slovenskega jezika zasnovan za dva profila »človeških« uporabnikov: šolskega in
splošnega tj. odraslega uporabnika. Ob dejstvu, da je v letu 2010 imelo srednješolsko izobrazbo skoraj 90
% mladih v Sloveniji in da je bila v študijskem letu 2009/10 v terciarno izobraževanje vključena polovica
mladih, kar nas med državami EU-27 uvršča na prvo mesto,
29
gre pri obeh skupinah za uporabnike, ki se
bodisi v izobraževalnem procesu ali pri svojem poklicnem ali vsakdanjem delu ukvarjajo s tvorjenjem in
razumevanjem besedil in pri tem potrebujejo ustrezno lahko dostopno podporo glede vseh vrst
jezikovnih informacij. Ob tem je treba upoštevati, da se je besedilna produkcija, dostopna širokemu
krogu uporabnikov, v času širitve spleta in družabnih omrežij, in samo število piscev, ki pri tem
sodelujejo, potisočerilo, s čimer se je spremenil tudi temeljni družbeni model publiciranja, ki je zamenjal
prejšnjega, temelječega na tisku in založniški industriji. Slovar torej mora svojim ciljnim uporabnikom
uspešno služiti v novem digitalnem in spletnem modelu komuniciranja.
29
Vir podatkov
Do leta 2020 naj bi se delež delovnih mest v EU-27, za katera se
bo zahtevala visoka izobrazba, zvišal s 25,1 % na 31,3 % vseh delovnih mest, število delovnih mest, za katera se zahteva
srednješolska izobrazba, pa se bo zvišalo z 48,3 % na 50,1 %).
