Predlog za izdelavo
Slovarja sodobnega slovenskega jezika
22
2.1.2 M
EDIJ
Formati, v katerih uporabnikom lahko prikažemo slovarsko vsebino, so različni, vendar dejansko
govorimo o dveh med seboj zelo različnih medijih: tiskanem in digitalnem. Slovarji v digitalnem oz.
elektronskem mediju imajo več oblik (npr. spletni slovar, slovar na mobilnih napravah, slovar na CD-ju),
vendar v zadnjih letih skoraj v celoti prevladuje spletna oblika (ter s tem povezane aplikacije v mobilnih
napravah) in tak razvoj lahko pričakujemo tudi v prihodnosti.
30
Dejstvo je, da mora biti slovar na voljo v čim več različnih formatih, če hoče doseči čim večje število
uporabnikov, k čemur v digitalnem okolju lahko najbolj pripomore prosta dostopnost slovarske baze in
fleksibilna organiziranost podatkov. Konceptualizacija slovarja zato ne sme biti omejena zgolj na en
format oz. medij, temveč mora vključevati izdelavo digitalne
slovarske baze
, ki vključuje informacije, na
podlagi katerih je mogoče izdelati slovarje z različnimi kombinacijami informacij v različnih formatih (gl.
Sliko 5), s čimer lahko posledično zadovoljimo potrebe različnih tipov uporabnikov.
Problematiko
napačnega
konceptualnega
pristopa lahko ponazorimo s še vedno dokaj
razširjeno prakso izhodiščne izdelave tiskanega
slovarja in kasnejšo izdajo njegove elektronske
oz. spletne verzije, kar je bilo morda smiselno v
obdobju prehajanja s tiskanega medija v
digitalno okolje, ne pa ob načrtovanju izdelave
slovarja za obdobje, ki prihaja. Pri tiskanih
slovarjih je omejitev predstavljal prostor oz.
število
znakov,
zato
je
šlo
veliko
leksikografskega razmisleka v rešitve, kako te
omejitve omiliti, npr. izbor končnega števila
gesel, okrajšave, skrajšani zgledi, gnezdenje
podatkov, izogibanje krožnosti definicij ipd. Če
takšen »tiskani« slovar neposredno prenesemo
v elektronsko obliko, nam umanjkajo številne
informacije, ki so jih uporabniki novih
elektronskih referenčnih virov že vajeni (npr.
pokritost skoraj celotnega besedišča, celostavčni zgledi, različne iskalne možnosti, hiperpovezave itd.).
Naknadno dopolnjevanje izvorno tiskanega slovarja z novimi informacijami je zamuden, drag in
30
SURS –
Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v gospodinjstvih in pri posameznikih, podrobni podatki
,
Slovenija, 2012
: "Rednih uporabnikov informacijsko-komunikacijskih
tehnologij (IKT) je bilo več med mlajšimi kot med starejšimi osebami. Med osebami, starimi 16–24 let, je bilo rednih
uporabnikov računalnika kar 98 %, rednih uporabnikov mobilnih telefonov 99 %, rednih uporabnikov interneta 97 % in rednih
uporabnikov mobilnih naprav za dostop do interneta 74 %; med osebami, starimi 65–74 let, pa je bilo rednih uporabnikov
računalnika 20 %, rednih uporabnikov mobilnih telefonov 72 %, rednih uporabnikov interneta 17 % in rednih uporabnikov
mobilnih naprav za dostop do interneta le 2 %."
slovarska baza
elektronski slovar
tiskani slovar
slovar sinonimov,
otroški slovar ipd.
S
LIKA
5:
R
AZMERJE MED SLOVARSKO BAZO IN RAZLIČNIMI OBLIKAMI
SLOVARJEV
