Predlog za izdelavo
Slovarja sodobnega slovenskega jezika
23
pravzaprav nesmiselen postopek, saj se je potrebno vrniti k ponovnem luščenju podatkov, njihovi analizi
in vnašanju v slovarsko bazo.
V nadaljevanju ne opisujemo slovarske baze v formatu XML (razen deloma v povezavi z Leksikalno bazo v
poglavju 3), poudarek je na opisu spletne oblike slovarja, predvsem zaradi lažje predstave, kako bo
večina končnih uporabnikov dostopala do podatkov. V spletni obliki bodo omogočene številne funkcije,
ki jih potrebujejo uporabniki v digitalnem okolju, npr. takojšnja in sprotna dostopnost, redno in sprotno
posodabljanje, pa tudi različne oblike kompleksnejših iskalnih mehanizmov ter jasna razdelitev in
stopenjskost prikaza informacij. S tem se uporabniška izkušnja spremeni iz »klasične«, kjer je v ploski in
zgoščeni strukturi (tj. na slovarski strani v knjigi) treba najti relevantno informacijo, v »globinsko«, kjer
uporabnik strukturirano bazo raziskuje v globino, pri čemer prehaja z informacije na informacijo tako
horizontalno kot vertikalno, vedno pa ima na ekranu na voljo le obvladljivo količino informacij. O tem
podrobneje v poglavju 2.2.1 o elementih slovarja, predvsem v poglavju Pomeni in podpomeni.
Pomembne prednosti spletne oblike predlaganega slovarja so še:
a)
brezplačen dostop
b)
sprotni odziv – predvideno je dopolnjevanje/posodabljanje slovarskih informacij na podlagi
spremljanja (uspešnih in neuspešnih) poizvedb uporabnikov
31
c)
preprosta raba – ker bo slovar uporabljal rešitve, kot jih najdemo v ostalih spletnih virih, s
katerimi se uporabniki redno srečujejo, ne bo potrebe po obsežnem učenju uporabe slovarja
d)
vključitev multimedijskih informacij (npr. avdio posnetkov, izgovorjave, slik, videoposnetkov
ipd.)
e)
enostavna prilagodljivost za različne skupine uporabnikov (npr. slabovidni)
f)
prilagodljivost za različne platforme, npr. mobilnike in tablice
2.1.3
O
BSEG
Cilj projekta je v petih letih izdelati približno
100.000 gesel
, kar izhodiščni, v okviru projekta izdelani
Slovar sodobnega slovenskega jezika uvršča med slovarje večjega srednjega ali »namiznega« obsega po
klasičnem pojmovanju
32
(za primerjavo, SSKJ vsebuje nekaj manj kot 107.000 gesel in podgesel). Po tem
obdobju je predvideno sprotno spremljanje sprememb v besedišču in hitra reakcija nanje z dodajanjem
novih besed oz. pomenov. Izhodiščni geslovnik bo zajemal občnoimensko besedišče polnopomenskih
besed (samostalniki, glagoli, pridevniki in prislovi), in sicer tako enobesedne kot večbesedne iztočnice,
poleg tega lastnoimenske iztočnico, kolikor so zanimive bodisi zato, ker izkazujejo besedilno okolje, ki je
zanimivo s stališča leksikalnega opisa (npr. imena prebivalcev, nekatera zemljepisna imena), ali s stališča
norme (npr. variantne oblike Shakespearjev-Shakespearov). Stalne besedne zveze in frazeološke enote
bodo v slovarski strukturi ohlapno povezane s slovarskimi sestavki iztočnic oz. besed, ki jih sestavljajo, in
jih po tradicionalnem pojmovanju lahko obravnavamo kot samostojna gesla. Njihovo gnezdenje pod
31
Spletna analitika (ang.
web analytics
) je postalo pomembno področje, ki je postalo zelo relevantno tudi v okviru e-
leksikografije. Glej npr. Lorentzen in Theilgaard 2010.
32
Tiskani
college dictionares
v angloameriškem prostoru imajo tipično 180.000-200.000 gesel,
desk
(ali
desktop
)
dictionaries
med 60.000-80.000 gesel (Landau 2001: 36-37).
