Predlog za izdelavo
Slovarja sodobnega slovenskega jezika
31
spletnem slovarju oblikovane na podlagi podatkov, ki so v slovarski bazi zabeleženi v obliki t. i.
pomenskih shem (po vzoru baze FrameNet). Pomenske sheme pojasnjujejo pomen besede tako, da ga
vključijo v stavčni vzorec, v katerem se tipično pojavlja. Posamezna mesta, ki so v stavčnem vzorcu za
konkretni pomen predvidljiva, so v slovarski bazi posebej označena s t. i. semantični tipi (z velikimi
črkami), ki zastopajo pomensko skupino besed na teh mestih, npr. za enega od podpomenov glagola
grmeti
:
če neka NAPRAVA ali VOZILO grmi, pri svojem delovanju oddaja glasen in bobneč zvok
ali
če KJE
grmi, se sliši glasen in bobneč zvok, ker se približuje nevihta
. Na tej podlagi oblikovane definicije
prinašajo v slovenski leksikografski prostor novost v pomenskem opisu besed. Temeljijo namreč na
prepričanju, da se različne pomenske tendence besed uveljavljajo v konkretnih bolj ali manj predvidljivih
jezikovnih situacijah oz. rabah, ki jih je mogoče rekonstruirati v obliki stavčne razlage, ki te situacije
najbolje povzema. Registracijo prototipičnega in alternativnih stavčnih vzorcev, v katerih se beseda
pojavlja, opravi leksikograf v procesu pomenske členitve, saj so prav spremembe v številu, obliki in
pomenskih skupinah udeležencev eden od ključnih pokazateljev spremembe pomenskih tendenc
obravnavane besede. Ker pa je podatek o semantičnih tipih in alternacijah osnovnega vzorca zanimiv
predvsem za računalniško procesiranje, ostaja na ravni slovarske baze, v spletnem slovarju pa je
prikazana na tej podlagi oblikovana stavčna razlaga.
K
O LO KA C IJE
,
RA ZŠ IR JE NE KO LOKA CI J E
,
VZOR C I IN B E SE DN I NI ZI
Kolokacije so obvezen element slovarjev, ki prikazujejo rabo besede v njenem statistično in skladenjsko
prepoznavnem okolju. Kolokacijski podatki so zato nepogrešljivi pri prepoznavanju pomenov besed,
določanju večbesednih leksikalnih enot in pri prepoznavanju njihovega skladenjskega okolja (vzorcev).
Besednozvezni in stavčni vzorci, registrirani v slovarski bazi, obenem služijo tudi za pridobivanje
podatkov iz korpusa, nadaljnje procesiranje ter za jezikoslovne analize.
V spletnem slovarju so kolokacije prikazane na dveh nivojih oz. v dveh
stopnjah podrobnosti. Na ravni iztočnice (oz. vseh pomenov) je v okvirčku v
desnem stolpcu v obliki besednega oblaka prikazan »uredniški« izbor
kolokacij, vezanih na besedo v iztočnici, in sicer ne glede na njeno
pomensko razčlenjenost. Gre za izbor kolokacij, ki so za prikazano besedo
najpogostejše tako v smislu besednozveznih vzorcev, ki jim pripadajo (npr.
PRIDEVNIK +
SAMOSTALNIK
, kjer večja pisava nakazuje, da gre za iztočnico), kot
v smislu pogostosti kolokatorja znotraj takega vzorca. Na ta način dobi
uporabnik osnovno sliko o besedilnem okolju besede ne glede na njeno
pomensko razčlenitev.
Podrobnejšo sliko o tem, kako se razvrščajo kolokacije za posamezni pomen
ali podpomen besede, dobi uporabnik na drugem nivoju, tj. s klikom na posamezni (pod)pomen.
S
LIKA
12:
I
ZBOR KOLOKACIJ
