Predlog za izdelavo
Slovarja sodobnega slovenskega jezika
36
Informativnost. Zgled mora dati geslu neko dodano vrednost. Ta kriterij se nanaša predvsem na
izogibanje kopičenju zgledov, predvsem takšnih, ki ponazarjajo enako ali zelo podobno rabo
besede.
Razumljivost. Zgled ne sme vsebovati preveč zahtevnega ali redkega besedišča, da se lahko
uporabnik osredotoči na rabo iztočnice in mu ni treba iskati razlag za ostale besede v zgledu.
Seveda je to zlasti pri terminih in področno omejeni rabi zaradi specifike konteksta težko vedno
doseči, je pa pomembno, da se omenjenega kriterija skušamo čim dosledneje držati.
Celostavčna oblika. Zgledi morajo biti podani kot celi stavki, saj je podajanje zgolj kratkih fraz, ki
vsebujejo iztočnico, kot je to še vedno praksa v nekaterih slovarjih (tudi v SSKJ) abstraktno,
nenaravno in tudi zavajajoče.
Ustrezna dolžina. Zgledi morajo biti ravno prave dolžine, ne smejo biti ne predolgi, kar vpliva na
berljivost in preglednost gesla, in ne prekratki, ker so tako lahko kontekstno podhranjeni in
dejansko ne dosežejo svojega namena.
Leksikografska praksa kaže, da je zelo težko v korpusu za posamezno iztočnico najti več zgledov, ki
ustrezajo vsem naštetim kriterijem. Težava se pojavlja zlasti pri zadnjih dveh kriterijih: celostavčni zgledi
so pogosto predolgi, imajo preveč kompleksno strukturo in/ali besedišče, kar vpliva na njihovo
razumljivost. Posledično se pri izbiri zgledov za slovar v primeru pomanjkanja ustreznih korpusnih
zgledov dovoli tudi uporaba daljših in mogoče manj primernih zgledov iz slovarske baze, ki se jih za
namene slovarja lahko skrajša, pri čemer morajo obdržati celostavčno obliko in ne smejo izgubiti
sporočilnega bistva. Najpogostejši primer omenjenega skrajševanja je odstranitev »pogrešljivih«
odvisnikov in lastnih imen.
Zaradi navidezne neomejenosti prostora, s katerim razpolaga elektronski medij, številni leksikografi že
dolgo pozivajo k vključitvi velikega števila zgledov v slovarska gesla. To se zdi sicer do neke mere
smiselno, vendar pa je treba opozoriti, da je tudi prostor na računalniškem ekranu omejen in da
uporabniki niso preveč navdušeni nad drsenjem po strani v neskončnost. Rešitev je prikaz zgledov v dveh
stopnjah – najprej se predstavi privzeto število zgledov, ki se zdi še obvladljivo za večino uporabnikov,
uporabnikom pa se ponudi dostop do dodatnih zgledov.
V spletnem slovarju smo predvideli tudi možnost poslušanja izbranih zgledov s pomočjo sintetizatorja
govora, na kar opozarja ikona z zvočnikom na začetku vsakega zgleda.
Z
AVIHEK
:
F
RAZEOLOGIJA
V fazi pomenskega členjenja leksikograf identificira tudi frazeološke enote. Za razliko od stalnih zvez
frazeološke enote v podatkovni bazi niso registrirane v povezavi s katerim od pomenov besede v
iztočnici, pač pa so pomensko neodvisne, do podatkov o njih pa uporabnik spletnega slovarja dostopa
prek samostojnega zavihka
Frazeologija
v slovarskem meniju. V zvezi z vsako frazeološko enoto prikazuje
spletni slovar podatke o njenih tipičnih variantah in oblikah rabe, pomenih in tipičnem besedilnem
okolju. Frazeološke enote so posebej opredeljene tudi glede na svoje konotacijske in pragmatične
lastnosti. Kot pri vseh leksikalnih enotah je tudi v primeru frazeoloških njihova dejanska raba
ponazorjena s korpusnimi zgledi.
