Predlog za izdelavo
Slovarja sodobnega slovenskega jezika
9
1
S
TANJE NA PODROČJU SLOVENSKIH LEKSIKALNIH VIROV IN EVROPSKI OKVIR
1.1
S
LOVENSKI LEKSIKALNI VIRI IN ORODJA
Slovenščina je, upoštevajoč obstoječe jezikovne priročnike ter razvitost in dostopnost jezikovnih virov, v
nezavidljivem položaju. Poročilo evropske mreže odličnosti META-NET za slovenščino (Krek 2012a) med
drugim ugotavlja, da:
manjkajo računalniško procesljivi viri, ki poleg jezikovnotehnoloških orodij predstavljajo temelj
za uporabo v različnih digitalnih okoljih, kot sta denimo internet in mobilna telefonija;
obstaja izrazita vrzel pri enojezičnih in dvojezičnih leksikalno-skladenjsko-semantičnih virih;
ne obstajajo sistematične študije o standardni slovenščini, kar posledično povzroča diskrepanco
med realno jezikovno rabo in slovenščino, ki se ohranja pri življenju znotraj obstoječih jezikovnih
priročnikov in šolskih učbenikov.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) kot trenutno najbogatejši vir leksikalnih informacij o besedišču
slovenskega jezika je z vidika časa nastanka glede na današnje potrebe nerelevanten in pomanjkljiv.
5
Ne
vsebuje sodobnih izrazov, pomenov in rabe. Uporablja slovarski metajezik, ki je težko razumljiv in
neintuitiven. Ker informacije v njem niso izražene eksplicitno, jih za računalniško procesiranje ni mogoče
uporabljati, hkrati pa kot podatkovna zbirka ni dostopen niti za raziskovalne namene, torej ga ni mogoče
povezati z drugimi obstoječimi bazami podatkov (npr. sloWNet). Slovar novejšega besedja slovenskega
jezika (Bizjak Končar idr. 2013), ki naj bi zapolnil 20-letno vrzel na področju slovarskega opisa slovenske
leksike, potreb uporabnika ne more zadovoljevati, saj ni zasnovan kot sodobna (digitalna) slovarska baza
podatkov, ki jo je mogoče prikazati na spletu izven izvornega knjižnega formata, in ne temelji na bazi
procesljivih leksikalnogramatičnih podatkov. Čeprav je produkt proračunsko financirane javne
znanstvene ustanove, naj bi bil (brezplačno?, za prenos?) na voljo na spletu šele leta 2015. Ker ne
predvideva možnosti sprotnega aktualiziranja glede na detektirane leksikalne spremembe v jeziku, je v
smislu slovarskega koncepta, ki metodološko, vsebinsko in metajezikovno sledi SSKJ, vedno znova
obsojen na odražanje odmikajoče se jezikovne situacije in predstavlja v slovenskem leksikografskem
razvoju in praksi prej nazadovanje kot napredek.
O
D SODOBNEGA
SLOVARJA SLOVENSKEGA JEZIKA
SE ZATO PRIČAKUJE
,
DA BO HKRATI ZADOVOLJEVAL
DVE TEMELJNI POTREBI
:
1.
JEZIKOVNIM UPORABNIKOM BO NA VOLJO KOT
SPLETNI SLOVARSKI
PRIROČNIK
,
V KATEREM BODO PODATKI PREDSTAVLJENI NA RAZUMLJIV IN INTUITIVEN NAČIN
,
SPROTI
POSODABLJANI TER POVEZANI Z DRUGIMI
(
ŽE OBSTOJEČIMI IN NA NOVO ZGRAJENIMI
)
BAZAMI
JEZIKOVNIH PODATKOV
5
Glej razdelek KRITIKE SSKJ v poglavju Bibliografija.
