Predlog za izdelavo
Slovarja sodobnega slovenskega jezika
8
jezikovnih podatkov. Knjižne oblike priročnikov so tako postale manj uporabne, na novo pa se
postavljajo tudi vprašanja in izzivi, kaj vse lahko dejansko ponudi novodobni slovar in v kakšni obliki je
mogoče najbolj učinkovito predstaviti za jezikovnega uporabnika zanimive informacije. Raziskave
sodobnih leksikografskih potreb in trendov
3
so pokazale, da so med pričakovanji slovarskih uporabnikov
najvišje ovrednotene: zanesljivost vsebine, jasnost informacije, hitra in brezplačna dostopnost,
prilagodljivost vsebin, možnost sprotnega posodabljanja, večpredstavne vsebine in povezave na
jezikovne vire in enciklopedične podatke. Z vidika snovalcev slovarske informacije na drugi strani velja,
da od sodobnega jezikovnega uporabnika ne morejo več pričakovati, da bo svoj jezikovni problem
identificiral glede na obstoječo metajezikovno klasifikacijo, tj. glede na to, ali je njegova jezikovna
zadrega pomenske, pravopisne ali stilistične narave, pač pa, da je sposoben problem identificirati in
ubesediti v obliki in mediju, ki ga navadno uporablja v procesu komuniciranja, besedilne produkcije in
interpretacije.
Poleg menjave medija in novih uporabniških pričakovanj je za slovarski predlog pomemben tudi izjemno
hiter razvoj
jezikovnih tehnologij
, v našem primeru jezikovnih tehnologij za slovenščino, ki v novih
medijih (splet, mobilna telefonija in internet, računalništvo v oblaku itd.) potrebujejo vsa orodja, ki so na
voljo za druge (evropske uradne) jezike in so v temelju odvisne od sodobnih jezikovnih virov, kot je
denimo predlagani slovar oz. slovarska baza, v kateri je opisana sodobna slovenščina. Teh potreb pri
sestavljanju bodočega slovarja ni mogoče spregledati, kajti kot ugotavljajo strokovnjaki s tega področja,
4
so manjši evropski jeziki izrazito podhranjeni v primerjavi z tistimi, ki imajo več govorcev, pri katerih je
komercialni interes nevprašljiv, imajo strokovnjake s tega področja in so v tehnologije in vire vlagali
dolga leta. Vsak novi slovar, v katerega bo slovenska govorna skupnost vložila določena sredstva, mora
torej služiti dvojnemu namenu – za informiranje govorcev o vseh vidikih njihovega jezika in za (predvsem
semantično) podporo tehnološkim aplikacijam, brez katerih noben jezik ne bo preživel v digitalni dobi, ki
slovenščine v prihodnjem obdobju v nobenem primeru ne bo obšla. Da bi bil novi slovar čim bolj koristen
tudi za jezikovnotehnološke namene, mora biti že od začetka zasnovan kot baza podatkov, ki je tudi
računalnšiko procesljiva, predvsem pa mora biti od začetka načrtovan z licenco, ki omogoča povsem
prosto razpolaganje in izkoriščanje te baze tudi za druge, vnaprej nepredvidljive namene. Predlagana
licenca za slovar je torej enaka, kot jo ima Wikipedija, trenutno najbolj uporabljena baza podatkov
znotraj jezikovnih tehnologij:
Creative Commons – priznanje avtorstva, deljenje pod enakimi pogoji CC
BY-SA
.
Z
ASNOVO NOVEGA SLOVARJA JE SMISELNO OBRAVNAVATI ZNOTRAJ CELOSTNE SLIKE JEZIKOVNE
OPREMLJENOSTI JEZIKA
,
TAKO V SMISLU JEZIKOVNIH PRIROČNIKOV KOT V SMISLU JEZIKOVNIH
PODATKOV
,
KI JIH JE MOGOČE RAČUNALNIŠKO PROCESIRATI
,
PRI TEM PA VKLJUČITI VSE KOMPETENTNE
AKTERJE
.
3
Glej razdelek E-LEKSIKOGRAFIJA v poglavju Bibliografija.
4
Glej razdelek JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE v poglavju Bibilografija.
