Predlog za izdelavo
Slovarja sodobnega slovenskega jezika
47
2001-2011.
39
V primerjalni besedni skici so za detekcijo novih kolokacij (in pomenov) relevantne zlasti
relacije oz. skladenjska vzorca, kot sta
PRIDEVNIK
+SAMOSTALNIK, ki vsebuje pridevniške kolokatorje, in
GLAGOL
+SAMOSTALNIK
4
, ki vsebuje glagole, ob katerih se
dvojček
pojavlja kot stavčni predmet (Slika 26).
Za referenco podajamo poskusno geslo iz SSSJ, izdelano na podlagi teh podatkov. Kot lahko vidimo, se v
obeh obdobjih pojavljajo prvi pomen, podpomen 1.3 in drugi pomen, medtem ko se v obdobju 2001-
2011 pojavijo še podpomena 1.2 in 2.1 ter tretji pomen, povezan z rabo besede v športu. Poleg tega se v
tem obdobju pojavijo tudi kombinacije, povezane s prvim pomenom, npr.
samski dvojček
in
parazitski
dvojček
.
Poleg detekcije novih besed, pomenov itd. bi postopek lahko izkoristili tudi za posodabljanje razvrstitve
pomenov in podpomenov. V geslu naj bi namreč težili k temu, da pogostejše rabe, za katere obstaja
večja verjetnost, da se bodo uporabniki z njimi srečali in jih iskali v slovarju, ponudimo čim prej oz. čim
višje v razporeditvi pomenov in podpomenov. Razporeditev torej sledi načelu pogostosti rabe, ne pa
historičnemu načelu, čemur so pravzaprav sledili že avtorji SSKJ (Suhadolnik 1963, Suhadolnik 1997).
Posledično bo redkejši pomen pomaknjen proti dnu gesla oz. podpomen proti dnu pomena. Pri besedi
dvojček
to npr. velja za stalno zvezo
telefonski dvojček
, saj podatki kažejo, da njena raba upada. V
primeru, da določena raba besede izgine, se pomen/podpomen opredeli z ustrezno oznako, kar pomeni,
da se ga sčasoma lahko odstrani iz eksplicitne vizualizacije v spletnem slovarju (ne pa tudi iz slovarske
baze).
39
Za ponazoritvene namene primerjamo večji obdobji, medtem ko bi dejanski postopek verjetno vključeval primerjavo po
posameznih letih oz. primerjavo celotnega korpusa z besedili, dodanimi v zadnjem letu.
